»V središču ni junak, politik ali umetnik, temveč neizobražena, a moralno mogočna mati, ki nima ne glasu v javnosti ne družbene moči.«

»Na, Francka, to je pa tvoje!«

»Na, Nežka!«

»Za prihodnjo Matico sem napisal daljši roman Na klancu. To je spomenik moji materi – in takega spomenika še ni imela kmalu človeška mati. Postavil sem ga z veliko ljubeznijo.«

»Nikoli jih ne doidem!«

»Bruseljski veter se ti zažene v hrbet – tak je ta občutek. Klanec je dobil vozovnico za Evropo: ta zares slovenski roman, tako prežet z lokalnim, bo zdaj lahko preveril, ali se v njem zrcalijo tudi svetovne sile. Ponosna sem nanj, malo se pa tudi grizem zaradi vrtinca, v katerega vleče še mene zraven. No, veter imam rada.«

»Roman ima izrazite literarne lastnosti, ki ga uvrščajo med temeljna dela slovenske moderne in socialno-psihološkega realizma.«

»Cankarju želim izpostaviti socialni vidik, čeprav to ne bo edini poudarek predstave.«

»Ženska je osrednji lik v kar sedmih Cankarjevih romanih in to velja tudi za ta simbolistični roman.«